Vse najboljše!

31 Dec

Vsem bralcem želim v novem letu 2016 veliko zdravja in osebnega zadovoljstva, vaš bloger Franc.

Nehoteni premor

19 Apr

Če me med (najbrž redkimi) bralci tega bloga kdo pogreša, naj povem, da bom še vsaj tri tedne odsoten. Sem se namreč preselil (Dom starejših, Notranje Gorice) in Telekom potrebuje vsaj tri tedne, da mi prenese moj internetni račun na novo lokacijo. Naj živi naša komunikacijska  ekspeditivnost! Se pa šele zdaj zavedam, kaj pomeni odvisnost, čeprav gre v tem primeru za spletno.

Sprotno spletno prevajanje

25 Jan

Ker vam danes revije že v spletni verziji članka ponudijo tudi možnost takojšnjega prevoda v druge jezike, to odpira seveda zanimiva vprašanja. V konkretnem izbranem primeru (gre za hišo Taylor&Francis) je uporabljen Googlov prevajalnik, ki ponuja res bogat izbor možnosti. Sicer se pa s to prakso že nekaj časa srečujemo tudi blogopisci, kjer bralcu npr. Blogger ponuja možnost izbire prevoda. Pri tem se človek seveda vpraša o korektnosti prevedenega teksta, kar je zlasti v znanosti pa seveda ne samo tam, lahko dodatno zagatno. Nehote sem se vprašal, ali ne bi pri svojem  tekstu, ki sem ga npr. objavil v angleščini preveril, kako uspešen je prevod mojega teksta v nekatere jezike, kjer pričakujem bralstvo. Podobno vprašanje, ki si ga je mogoče postaviti je, kako je npr. moj slovenski tekst v blogu preveden v druge jezike. Pri tem bi seveda v nadaljevanju lahko vprašal še ali sem brez vsakršnega vpliva na razumljivost svojega teksta. Pravzaprav ne čisto. Praktično bi bilo namreč mogoče s preverjanjem kvalitete prevoda in s spreminjanjem izvirnega teksta doseči v določenem ciljnem jeziku tudi večjo razumljivost prevedenega. Ali pa se bomo tega napornega dela lotili je drugo vprašanje?   

Srečno 2015!

31 Dec

Veliko uspehov vam želim v prihajajočem letu, a za doseganje tega cilja ne žrtvujte osebnega miru in zdravja.

xmasline6

Korektno taksonomsko zapisovanje

15 Jan

Pred dnevi se mi je oglasil bivši študent, zdaj spoštovani kolega, z zanimivim pisanjem. Naj ga v nekoliko skrajšani obliki objavim, da bomo lahko na tem primeru morda pričeli zanimivo razpravo:

Pozdravljeni xxx,

… prebiram Zbornik 20. obletnice mikrobiologije in sem med drugim naletel tudi na fenomen, ko se H. influenzae navaja kot "Hemofilus influence".

Zagotovo napaka – ali pač? Na spletu na tej strani http://www.bolezen.si/ostale-zdravstvene-teme/mikroorganizmi/1377-hemofilus-influence najdemo tudi takšno poimenovanje.

Obstaja morda kak dogovor, da se bakterijska imena piše fonetično? Poznamo sicer šigele in ešerihije, vendar – tudi v primeru, če pišemo rodovno in vrstno ime (to bi pomenilo Ešerihijo koli)? Če je to sprejemljivo, priznam, da prvič slišim.

Lep pozdrav, xxx  …

Seveda sem se takoj odzval:

Spoštovani kolega xxx,

… takega dogovora, kolikor mi je znano ni! Uporabljeni način v omenjenem prispevku se mi zdi samovoljen. Opazil sem ga tudi pri drugih zapisih na tem portalu. V znanstvenem poimenovanju živega sveta uporabljamo dvočlensko poimenovanje (binarna nomenklatura), v kateri pa uporabljamo načela zapisa latinskega jezika, ob tem da ime rodu pišemo z veliko in ime vrste z majhno začetnico. Razen tega sta besedi zapisani v kurzivi. Če uporabljamo domač jezik potem uporabljamo trivijalna imena, ki so lahko eno, dvo ali veččlenska, vendar zlasti v mikrobiologiji (pa tudi ne v drugih bioloških vejah) ni navada, da bi kar slovenili originalni latinski binarni zapis. Po navadi slovenimo ime rodu in ga pišemo z malo začetnico: klostridij, ešerihija. Specifično vrstno ime pa bi v slovenščini zapisal npr. tako: borelija lajmske bolezni  ali b. lajmske borelioze za Borrelio burgdorferi, nikakor pa ne bi kombiniral pristopa, ko bi besede slovenil s fonetičnim zapisom znanstvenega imena, za zapis pa uporabil maniro znanstvene sistematike (velika začetnica za vrsto). …

Povezal sem se tudi s kolegi z ekspertizo v taksonomiji na Oddelku za biologijo BF UL  in dobil njihovo podporo za moje razmišljanje. Prav rad bi zato tole razpravo odprl v širše komentiranje. Morda ste pri svojem brskanju po literaturi še kje zasledili podobne neustrezne rešitve pri zapisovanju imen v biološki sistematiki.  Poiščimo jih. Neredko se dogaja, to ugotavljajo tudi kolegi iz biologije pa tudi sam se spomnim takih spodrsljajev (ta trenutek sicer ne znam ponuditi konkretnega primera), da najdemo  nepravilno zapisovanje tudi v javnih  medijih. Prav je, da se skušamo temu izogniti, pot je seveda preko seznanjanja s pravilnim zapisovanjem. Na slovenski wikipediji najdemo dovolj dobrih napotkov, tudi kar zadeva načela znanstvenega zapisovanja  bioloških imen.

O splošnih načelih Taksonomije:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Taksonomija

O Sistematiki :

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sistematika

O Znanstveni klasifikaciji živih bitij:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Znanstvena_klasifikacija

O Taksonu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Takson

O Dvočlenskem poimenovanju:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dvočlensko_poimenovanje

O Tročlenskem poimenovanju:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tričlensko_poimenovanje

Obsežnejši koristen spletno dostopen zapis o biološkem poimenovanju je tudi ppt zapis prof. dr. F. Batiča, ki se sicer podrobneje posveča botanični klasifikaciji:

http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2711/Gradiva_Batic_Predavanja_Bolonja/Batic_P_B_ZO-UNI-Botanika-Taksonomija-zgodovina_in_uvodI-10-11.pdf

in ki bi morda potreboval samo nekatere drobne posodobitve v poimenovanju rangov razvrščanja v klasifikaciji ( npr. z vključitvijo domen).

Naj brskanje po wikipediji (pri čemer se mi boste upam pridružili) izkoristim tudi za povabilo kolegom, da bi obogatili material, ki nam ga ta enciklopedija ponuja. Posamezni zapisi imajo namreč kar precej povezav, ki se pa izkažejo kot “škrbine” in te kar kličejo po tem, da bi jih obogatili s primernimi teksti. To priložnosti bi lahko npr. izkoristili učitelji tako, da bi posamezne pojme obdelali s študenti npr. v seminarskih nalogah in bi jih nato objavili v wikipediji. Prav dobra priložnost za obogatitev vsebine in za osvojitev veščine ustvarjanja wikipedije.

Močno upam, da se boste oglasili s komentarji, saj bi nam kresanje mnenj  odprlo pot k izboljšanju  strokovnih zapisov v javnih medijih, k boljšemu delu s študenti in k bogatenju slovenskega strokovnega teksta po poti oblikovanja slovenskih ustreznic za latinska vrstna imena. 

Vse dobro voščim

24 Dec

Spoštovani bralci,

želim vam in vašim domačim prijazen praznični čas, v novem letu

2014_2

pa veliko zdravja in osebnega zadovoljstva,

bloger Franc

Prokariot ali prokariont

3 Jul

Pred časom se mi je na email oglasila kolegica mikrobiologinja z vprašanjem, ali je bolje uporabiti “prokariont” ali “prokariot”. Objavil bom njeno pisanje, umaknil pa imena, ker nimam dovoljenja za razkritje identitete.

Spoštovani prof. Nekrep,
s kolegico …  … pripravljava navodila za vaje iz predmeta … … …, ki se izvaja na fakulteti za … … …. Sedaj sva se znašli v zagati, ki je sami ne znava rešiti, zato se obračam po pomoč na Vaš naslov.
Zanima naju vaše mnenje o tem ali se slovensko prav prevaja prokarioNt ali prokariot. Obe sva mnenja, da je pravilen zapis prokariont, vendar na odd. za …, na fakulteti, kjer bi navodila radi izdali, zagovarjajo drugo opcijo, torej prokariot, brez N-ja.
V nadaljevanju tega maila pošiljam tudi komunikacijo med … … in prof. … … glede pravilnega prevajanja besede »prokaryotes«, da lahko vidite tudi mnenje prof. …, zakaj vztraja pri uporabi izraza prokariot.
Nobena od naju namreč nima dovolj znanja, da bi lahko to tezo ovrgla, razen, da se sklicujeva na opisano v Slovenskem mikrobiološkem slovarju, Terminološkem slovarju SBD, Medicinskem slovarju in Slovenskem pravopisu, kar pa ni dovolj.
Za vašo pomoč pri se Vam že vnaprej zahvaljujem.
Lep pozdrav,  …

Kolegica mi je pisala, ker je o tej terminološki zadregi že razpravljala s kolegom, ki pa ima drugačno mnenje;  svoje pisanje in njegov odgovor mi je  tudi posredovala:

Kolega piše:

… še nekaj. Prosim, spremenite prokarioNte v prokariote, gre za slov. transkripcijo originalnih imen taksonov: Prokaryota, Eucaryota. Drugo so »bionti« v pomeni organizmov, ki bivajo v določenih okoljih, npr. kserobionti, troglobionti. V prvem primeru je izhodišče karyon (jedro itd.), v drugem to on (bitje). K zmedi sem deloma prispeval tudi jaz; v prvih slovenjenjih (učbeniki za …) smo namreč tudi mi napačno uporabili te izraze, naknadno /že naslednje leto/ pa ni nihče upošteval naših – relativno številnih – popravkov in izboljšav, niti niso dodali slovarja itd. Zato so te stvari, če prav vem, v … učbenikih še vedno napačno zapisane, …

Kolegica odgovarja kolegu:

… lep pozdrav,
… in … …, ki je v Ljubljani študirala mikrobiologijo in izvaja vaje iz mikrobiologije na našem oddelku, sva v dilemi. Pripravili sva skripto z navodili za vaje pri predmetu …  …  ….
Tvoje stališče glede prokariotov/prokariontov poznam. Problem pa je, da je v vseh slovarjih (http://www.bfro-uni-lj.si/gost/smd/mikroslo/frame_p.htm) kot tudi v Slovenskem pravopisu od Toporišiča prokariont, v strokovnem biokemijskem slovarju celo piši, da je prokariot narobe ( http://bio.ijs.si/SBD/terminologija.html#P ).
Preden oddava vlogo za izdajo skripte na Oddelek: midve bi želeli pustiti prokariont. Ali nama to dovoliš?
Lp, …

Kolega odgovarja:

… …,
osebno pa res nimam prav nobene besede pri tem, kako se bosta odločili. Samo opozarjam, da v slovenščini napačno uporabljamo izraz – to je pač dejstvo. Predlagam, da pogledata nekaj vodilnih slovarjev: Merriam-Webster ( http://www.merriam-webster.com/  ), Answers.com ( http://www.answers.com/ ) itd. in še kakšne biološke slovarje, npr. BiologyOnline (  http://www.biology-online.org/dictionary/Main_Page ) itd. V nobenem ni »procaryonta«. Je pa res, da Nemci uporabljajo tudi Prokaryonten, Eukaryonten. Glede na imeni teh dveh taksonov je nedvomno izvirna in najustreznejša prva varianta (glej tudi kaj o Lynn Margulis, ki je zgodbo postavila, pa malo poguglajta na Google Scholar in poskusita najti »prokarionte« v priznanih, zlasti mikrobioloških revijah). Prepričan sem, da se bo prej ali slej uveljavilo ustrezno ime tudi pri nas (vsaj zoologi na našem oddelku ga/ju uporabljamo).
Skratka, predlagam, da se odločita po lastni presoji, v vsakem primeru pa bi bilo dobro, da zadeve nekje v uvodu vsaj v stavku, dveh pojasnita oz. komentirata.
Lep dan želim, …

Kolegicam sem odgovoril:

Spoštovani kolegici,
načeli sta zelo zanimivo pa tudi konfliktno temo. Da je konfliktna sem ugotovil, ko sem prebral odgovor kolege prof. … Kar bom zapisal bo povsem moje osebno mnenje, bom pa to temo ponudil v razpravo tudi v naši (SMD) terminološki komisiji. Da sem se opredelil kot sem se, mi je pomagalo tudi stališče prevajalcev, kjer se pravzaprav razkriva tudi razlog čemu na … zagovarjajo svojo, nekoliko ekskluzivno stališče. Na forumu Lektorskega društva so se o tej problematiki namreč opredelili takole: http://www.lektorsko-drustvo.si/vprasanja-in-odgovori/lektorsko-brbotanje/katere-vse-oblike-so-pravilne. Ključno pri tem se mi zdi stališče “…Doslej je bilo ustaljeno, da smo strokovne izraze, izpeljane iz latinščine ali grščine, izpeljevali neposredno iz teh dveh jezikov, zato ne vem, zakaj bi se zdaj bolj opirali na angleščino.”. Res, da je stališče kolege … vezano na izpeljavo iz taksonomskih terminov, ki so nastali pod vplivom angleškega jezika: “Prokaryota”, “Eukaryota”, vendar že dejstvo, da to nista legitimni taksoni in da npr. biologi brez zadrege uporabljajo pojem “biont” za opredeljevanje organizmov, je dovolj da bi/sem se sam odločil za rabo “prokariont”.  S pojmom “prokariont” namreč ne opredeljujemo taksonomske pozicije, ampak ga uporabimo zato, da opišemo biološke karakteristike (odsotnost jedra) organizma, ki ga razlikujemo od celic s pravim jedrom, od “evkariontov”.
Ne nazadnje, pregled slovarjev nam ponuja enako rešitev: svetujem uporabo Termania slovarjev: http://www.termania.net/iskanje?Query=prokariont, ali pa še bolje najnovejšega dosežka AMEBISa, portal ASPplus: http://www.amebis.si/aspplus (naložite si ga v Windows okolje, kot stalno aplikacijo).
Podobno boste ob uporabi jezikovnega korpusa Gigafide http://www.gigafida.net/ našli za “prokariont”  119 konkordanc, za “prokariot” pa le 5. In še če preskusite frekvenco pojma v iskalniku Najdi.si: prokariont 1109 zadetkov, prokariot pa le 11 zadetkov. Naša Wikipedija opisuje geslo “prokariont” http://sl.wikipedia.org/wiki/Prokariot (po preusmeritvi iz iskalnega pojma prokariot). 
Sam bom torej tudi v prihodnje ostal pri “prokariontih”, dokler bo to še aktualno, saj se pojavljajo tudi drugi glasovi, kot sem pred časom že zapisal tule http://mikrobiolog.blogspot.com/2006/05/prokariont-da-ali-ne.html 🙂🙂
Lepo vas pozdravljam, F.V. Nekrep
Vesel bom, če se še kdo vključi v tole razpravo; več glav več ve …
Follow

Get every new post delivered to your Inbox.