Arhiv | januar, 2014

Korektno taksonomsko zapisovanje

15 Jan

Pred dnevi se mi je oglasil bivši študent, zdaj spoštovani kolega, z zanimivim pisanjem. Naj ga v nekoliko skrajšani obliki objavim, da bomo lahko na tem primeru morda pričeli zanimivo razpravo:

Pozdravljeni xxx,

… prebiram Zbornik 20. obletnice mikrobiologije in sem med drugim naletel tudi na fenomen, ko se H. influenzae navaja kot "Hemofilus influence".

Zagotovo napaka – ali pač? Na spletu na tej strani http://www.bolezen.si/ostale-zdravstvene-teme/mikroorganizmi/1377-hemofilus-influence najdemo tudi takšno poimenovanje.

Obstaja morda kak dogovor, da se bakterijska imena piše fonetično? Poznamo sicer šigele in ešerihije, vendar – tudi v primeru, če pišemo rodovno in vrstno ime (to bi pomenilo Ešerihijo koli)? Če je to sprejemljivo, priznam, da prvič slišim.

Lep pozdrav, xxx  …

Seveda sem se takoj odzval:

Spoštovani kolega xxx,

… takega dogovora, kolikor mi je znano ni! Uporabljeni način v omenjenem prispevku se mi zdi samovoljen. Opazil sem ga tudi pri drugih zapisih na tem portalu. V znanstvenem poimenovanju živega sveta uporabljamo dvočlensko poimenovanje (binarna nomenklatura), v kateri pa uporabljamo načela zapisa latinskega jezika, ob tem da ime rodu pišemo z veliko in ime vrste z majhno začetnico. Razen tega sta besedi zapisani v kurzivi. Če uporabljamo domač jezik potem uporabljamo trivijalna imena, ki so lahko eno, dvo ali veččlenska, vendar zlasti v mikrobiologiji (pa tudi ne v drugih bioloških vejah) ni navada, da bi kar slovenili originalni latinski binarni zapis. Po navadi slovenimo ime rodu in ga pišemo z malo začetnico: klostridij, ešerihija. Specifično vrstno ime pa bi v slovenščini zapisal npr. tako: borelija lajmske bolezni  ali b. lajmske borelioze za Borrelio burgdorferi, nikakor pa ne bi kombiniral pristopa, ko bi besede slovenil s fonetičnim zapisom znanstvenega imena, za zapis pa uporabil maniro znanstvene sistematike (velika začetnica za vrsto). …

Povezal sem se tudi s kolegi z ekspertizo v taksonomiji na Oddelku za biologijo BF UL  in dobil njihovo podporo za moje razmišljanje. Prav rad bi zato tole razpravo odprl v širše komentiranje. Morda ste pri svojem brskanju po literaturi še kje zasledili podobne neustrezne rešitve pri zapisovanju imen v biološki sistematiki.  Poiščimo jih. Neredko se dogaja, to ugotavljajo tudi kolegi iz biologije pa tudi sam se spomnim takih spodrsljajev (ta trenutek sicer ne znam ponuditi konkretnega primera), da najdemo  nepravilno zapisovanje tudi v javnih  medijih. Prav je, da se skušamo temu izogniti, pot je seveda preko seznanjanja s pravilnim zapisovanjem. Na slovenski wikipediji najdemo dovolj dobrih napotkov, tudi kar zadeva načela znanstvenega zapisovanja  bioloških imen.

O splošnih načelih Taksonomije:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Taksonomija

O Sistematiki :

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sistematika

O Znanstveni klasifikaciji živih bitij:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Znanstvena_klasifikacija

O Taksonu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Takson

O Dvočlenskem poimenovanju:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dvočlensko_poimenovanje

O Tročlenskem poimenovanju:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tričlensko_poimenovanje

Obsežnejši koristen spletno dostopen zapis o biološkem poimenovanju je tudi ppt zapis prof. dr. F. Batiča, ki se sicer podrobneje posveča botanični klasifikaciji:

http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2711/Gradiva_Batic_Predavanja_Bolonja/Batic_P_B_ZO-UNI-Botanika-Taksonomija-zgodovina_in_uvodI-10-11.pdf

in ki bi morda potreboval samo nekatere drobne posodobitve v poimenovanju rangov razvrščanja v klasifikaciji ( npr. z vključitvijo domen).

Naj brskanje po wikipediji (pri čemer se mi boste upam pridružili) izkoristim tudi za povabilo kolegom, da bi obogatili material, ki nam ga ta enciklopedija ponuja. Posamezni zapisi imajo namreč kar precej povezav, ki se pa izkažejo kot “škrbine” in te kar kličejo po tem, da bi jih obogatili s primernimi teksti. To priložnosti bi lahko npr. izkoristili učitelji tako, da bi posamezne pojme obdelali s študenti npr. v seminarskih nalogah in bi jih nato objavili v wikipediji. Prav dobra priložnost za obogatitev vsebine in za osvojitev veščine ustvarjanja wikipedije.

Močno upam, da se boste oglasili s komentarji, saj bi nam kresanje mnenj  odprlo pot k izboljšanju  strokovnih zapisov v javnih medijih, k boljšemu delu s študenti in k bogatenju slovenskega strokovnega teksta po poti oblikovanja slovenskih ustreznic za latinska vrstna imena. 

Advertisements