Korektno taksonomsko zapisovanje

15 Jan

Pred dnevi se mi je oglasil bivši študent, zdaj spoštovani kolega, z zanimivim pisanjem. Naj ga v nekoliko skrajšani obliki objavim, da bomo lahko na tem primeru morda pričeli zanimivo razpravo:

Pozdravljeni xxx,

… prebiram Zbornik 20. obletnice mikrobiologije in sem med drugim naletel tudi na fenomen, ko se H. influenzae navaja kot "Hemofilus influence".

Zagotovo napaka – ali pač? Na spletu na tej strani http://www.bolezen.si/ostale-zdravstvene-teme/mikroorganizmi/1377-hemofilus-influence najdemo tudi takšno poimenovanje.

Obstaja morda kak dogovor, da se bakterijska imena piše fonetično? Poznamo sicer šigele in ešerihije, vendar – tudi v primeru, če pišemo rodovno in vrstno ime (to bi pomenilo Ešerihijo koli)? Če je to sprejemljivo, priznam, da prvič slišim.

Lep pozdrav, xxx  …

Seveda sem se takoj odzval:

Spoštovani kolega xxx,

… takega dogovora, kolikor mi je znano ni! Uporabljeni način v omenjenem prispevku se mi zdi samovoljen. Opazil sem ga tudi pri drugih zapisih na tem portalu. V znanstvenem poimenovanju živega sveta uporabljamo dvočlensko poimenovanje (binarna nomenklatura), v kateri pa uporabljamo načela zapisa latinskega jezika, ob tem da ime rodu pišemo z veliko in ime vrste z majhno začetnico. Razen tega sta besedi zapisani v kurzivi. Če uporabljamo domač jezik potem uporabljamo trivijalna imena, ki so lahko eno, dvo ali veččlenska, vendar zlasti v mikrobiologiji (pa tudi ne v drugih bioloških vejah) ni navada, da bi kar slovenili originalni latinski binarni zapis. Po navadi slovenimo ime rodu in ga pišemo z malo začetnico: klostridij, ešerihija. Specifično vrstno ime pa bi v slovenščini zapisal npr. tako: borelija lajmske bolezni  ali b. lajmske borelioze za Borrelio burgdorferi, nikakor pa ne bi kombiniral pristopa, ko bi besede slovenil s fonetičnim zapisom znanstvenega imena, za zapis pa uporabil maniro znanstvene sistematike (velika začetnica za vrsto). …

Povezal sem se tudi s kolegi z ekspertizo v taksonomiji na Oddelku za biologijo BF UL  in dobil njihovo podporo za moje razmišljanje. Prav rad bi zato tole razpravo odprl v širše komentiranje. Morda ste pri svojem brskanju po literaturi še kje zasledili podobne neustrezne rešitve pri zapisovanju imen v biološki sistematiki.  Poiščimo jih. Neredko se dogaja, to ugotavljajo tudi kolegi iz biologije pa tudi sam se spomnim takih spodrsljajev (ta trenutek sicer ne znam ponuditi konkretnega primera), da najdemo  nepravilno zapisovanje tudi v javnih  medijih. Prav je, da se skušamo temu izogniti, pot je seveda preko seznanjanja s pravilnim zapisovanjem. Na slovenski wikipediji najdemo dovolj dobrih napotkov, tudi kar zadeva načela znanstvenega zapisovanja  bioloških imen.

O splošnih načelih Taksonomije:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Taksonomija

O Sistematiki :

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sistematika

O Znanstveni klasifikaciji živih bitij:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Znanstvena_klasifikacija

O Taksonu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Takson

O Dvočlenskem poimenovanju:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dvočlensko_poimenovanje

O Tročlenskem poimenovanju:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tričlensko_poimenovanje

Obsežnejši koristen spletno dostopen zapis o biološkem poimenovanju je tudi ppt zapis prof. dr. F. Batiča, ki se sicer podrobneje posveča botanični klasifikaciji:

http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2711/Gradiva_Batic_Predavanja_Bolonja/Batic_P_B_ZO-UNI-Botanika-Taksonomija-zgodovina_in_uvodI-10-11.pdf

in ki bi morda potreboval samo nekatere drobne posodobitve v poimenovanju rangov razvrščanja v klasifikaciji ( npr. z vključitvijo domen).

Naj brskanje po wikipediji (pri čemer se mi boste upam pridružili) izkoristim tudi za povabilo kolegom, da bi obogatili material, ki nam ga ta enciklopedija ponuja. Posamezni zapisi imajo namreč kar precej povezav, ki se pa izkažejo kot “škrbine” in te kar kličejo po tem, da bi jih obogatili s primernimi teksti. To priložnosti bi lahko npr. izkoristili učitelji tako, da bi posamezne pojme obdelali s študenti npr. v seminarskih nalogah in bi jih nato objavili v wikipediji. Prav dobra priložnost za obogatitev vsebine in za osvojitev veščine ustvarjanja wikipedije.

Močno upam, da se boste oglasili s komentarji, saj bi nam kresanje mnenj  odprlo pot k izboljšanju  strokovnih zapisov v javnih medijih, k boljšemu delu s študenti in k bogatenju slovenskega strokovnega teksta po poti oblikovanja slovenskih ustreznic za latinska vrstna imena. 

Advertisements

6 komentarjev to “Korektno taksonomsko zapisovanje”

  1. Bojan januar 19, 2014 at 4:23 popoldan #

    Lepo ste odgovorili na problem, naj dodam še, da latinskih imen ni dovoljeno sklanjati in zato sklanjamo bakterija /Haemophilus influenzae/, bakterije /Haemophilus influenzae/ itd. Slovenimo lahko imena skupin (taksonomskih rangov, višjih od vrste), npr. ešerihije. Vendar slovenjenje po mojem mnenju uvaja tudi zmedo; npr. ali z bacili mislimo rod /Bacillus/, razred /Bacilli/ ali kateri drugi taksonomski rang? Osebno se ga zato ogibam.

    Lep pozdrav
    Bojan

    • Franc Viktor Nekrep januar 19, 2014 at 7:51 popoldan #

      @Bojan: Hvala za zelo tehtno pripombo. Napaka s sklanjanjem latinskih znanstvenih imen je pogosta in zaide tudi v marsikatero študentsko delo. Spominjam se prof. dr. Wraberja, kako je energično opozarjal in preganjal ta spodrsljaj.

    • Marko Dolinar april 5, 2017 at 2:25 popoldan #

      Danes me je presenetil študent, ki sem ga popravil, ko je sklanjal latinsko ime vrste Nicotiniana benthamiana. Povedal mi je, da je razlago, da latinska imena lahko sklanjamo, našel v jezikovni svetovalnici. Po seminarjih sem preveril in se zelo začudil, ko sem prebral tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/640/pregibanje-latinskih-poimenovanj. Očitno imajo jezikoslovci naenkrat manj strog pogled na to, kaj je dopustno in kaj ne. Pri tem ne gre za mnenje ‘kar nekoga’, pač pa za odgovorom stoji strokovnjakinja iz Inštituta za slovenski jezik SAZU in osnova za tako razlago je v pravopisnem pravilu 867. Latinska imena vrst (primer je Smilax aspera) prištevajo med polcitatna imena in pri tem je pravilo videti jasno (čeprav nato v izvedbeni fazi bolj zapleteno, ker je treba določiti spol latninskemu imenu – npr. Smilax je glede na primer iz pravopisa ženskega spola). Ali se staramo, ali pa jezikoslovci nimajo prav – če je to sploh možno.

      • fnekrep april 5, 2017 at 5:05 popoldan #

        Spoštovani kolega,
        s tem zapisom ste me presenetili, ker je tudi zame novica, da je mogoče latinske besede, zlasti taksonomska imena sklanjati. Seveda ob avtoriteti jezikoslovca (oz. je…ov-ke) ne upam ugovarjati, ostajam pa naprej radoveden in bom skušal še kje poiskati “drugo mnenje”. Verjamem, da boste to storili tudi vi in morda s časom zadevo dorečemo. Ste pa že sami opozorili na problem z iskanjem spola besede in najbrž se v uporabi skriva še kakšna past. Mimogrede, presenetili ste me tudi z zapisom v tem blogu, ker je ta praktično mirujoč, ker že nekaj časa nikogar od svojih koleg(ov)(ic), tudi onih iz naše mikrobiološke terminološke skupine nisem mogel pregovoriti, da bi posvetovalno sodelovali tudi po poti bloga. Žal blogarija kar ugaša, tudi sam sem precej omagal na svojih blogih. Zelo pa pogrešam zapise prav na vašem blogu, saj sem se tam veliko naučil. No, to da zanimanje za bloge peša se mi zdi, da je izrazito v slovenski blogosferi, saj je zlasti tuja strokovna blogarija še zelo živa. Ena od napak naših informatikov je najbrž bila, da niso močneje institucionalizirali blogov na spletu akademskih ustanov, kot to počno v tujini. Npr. splet UL je brez možnosti za sodelovanje blogerjev. Še najbolj bloge vzporedno uporabljajo žurnalisti. Oglasite se še kaj in lp.

      • fnekrep april 5, 2017 at 5:20 popoldan #

        Še to, najbrž je pravilen zapis imena: Nicotiana benthamiana?

      • Marko Dolinar april 5, 2017 at 5:23 popoldan #

        Drži, prav je Nicotiana.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: